• 1. Kaj so optična sevanja
• 2. Kaj so solariji
• 3. Kakšni so vplivi optičnih sevanj na zdravje
• 4. Kako lahko različne vrste UV sevanja vplivajo na zdravje?
• 5. Od česa je odvisna porjavelost kože
• 6. Kakšna naj bo časovna omejitev uporabe solarijev
• 7. Kdo ne bi smel nikoli uporabljati solarijev
• 8. Kakšne so posledice uporabe solarijev za zdravje
• 9. Zakonodaja in mejne vrednosti
• 10. Kaj moramo vedeti pred obiskom solarija
• 11. Varno s soncem na počitnicah

Celotni spekter elektromagnetnih sevanj (EMS) je glede na frekvence oziroma valovne dolžine razdeljen na neionizirna in ionizirna sevanja. Območje neionizirnih sevanj zajema statična električna in magnetna polja, ekstremno nizke frekvence (do 300 Hz) ter nizke in visoke frekvence, mikrovalove ter optična sevanja, ki se delijo na infrardeča sevanja, vidno svetlobo in ultravijolična sevanja. Od tu dalje so ionizirna sevanja, ki imajo še višje frekvence oziroma krajše valovne dolžine in večjo energijo fotonov.

Optična sevanja obsegajo valovne dolžine od 1 mm do 100 nm in se nahajajo med mikrovalovi in rentgenskim sevanjem.

Solariji so naprave za umetno pridobivanje porjavelosti kože. Običajno so solariji izdelani kot kabine, v katerih uporabnik leži ali stoji določen čas in se »sonči«. Notranja površina solarija je izdelana iz prozornih plošč, pod njimi pa se nahajajo žarnice, ki oddajajo ultravijolično (UV) sevanje. To sevanje povzroča porjavelost kože, ki se pojavi že po nekajkratnem izpostavljanju in postaja intenzivnejša z dodatnim izpostavljanjem.

Razvoj solarijev se je začel v sedemdesetih, njihova širša uporaba pa v devetdesetih letih 20. stoletja. Ta pojav je sledil modnemu trendu, ki je narekoval porjavelost kot simbol lepote, zdravja in višjega življenjskega standarda. Da bi čim hitreje porjaveli, so prebivalci razvitih držav začeli vedno pogosteje uporabljati umetne načine sončenja - solarije. To je privedlo do zaznavanja solarijev kot neškodljivih pripomočkov, ki naj bi bili ekvivalentni naravnemu pridobivanju porjavelosti - sončenju. Kljub temu, da večina uporabnikov verjame, da je uporaba solarijev hiter, učinkovit in neškodljiv način zagotavljanja zagorelosti, pa vedno več dokazov najnovejših raziskav kaže nasprotno. Ultravijolično (UV) sevanje sijalk v solarijih lahko namreč povzroča poškodbe kože in prispeva k tveganju za pojav kožnega raka.
Ker se bolezni, ki jih lahko povzroči UV sevanje v solarijih, kot je na primer kožni rak, razvijejo šele po daljšem času, bo potrebnih več let ali desetletij, preden bodo znani vsi vplivi solarijev na zdravje.

Kratkoročno lahko izpostavljanje UV sevanju povzroči opekline, sproži ali poslabša določene kožne bolezni in vpliva na imunski sistem. Povzroči lahko tudi neželene učinke pri ljudeh, ki uživajo nekatera zdravila ali uporabljajo kreme ali druge izdelke, ki vsebujejo določene kemikalije.

Dolgoročno pa izpostavljanje UV sevanju povzroči prezgodnje staranje kože lahko tudi kožnega raka. Tveganje za razvoj kožnega raka je odvisno od količine in vzorca izpostavljanja sončnim ali umetnim UV sevanjem ter od tipa kože. Pri najbolj smrtonosni vrsti kožnega raka - melanomu - je tveganje odvisno tudi od starosti, telesnih značilnosti, kot so svetli lasje ali prisotnost znamenj in peg, ter družinske obremenjenosti s kožnim rakom.

UV sevanje lahko tudi poškoduje oči. Kratkoročno lahko povzroči fotokeratokonjunktivitis, kratkotrajno, a boleče vnetje najbolj zunanjih plasti očesa. Dolgoročno pa lahko poveča tveganje za razvoj očesnih bolezni, vključno s katarakto (sivo mreno).

Izpostavljanje UV sevanju ima po zaenkrat znanih dejstvih samo en pozitivni vpliv za človeško telo. Pod vplivom UVB-sevanja se v koži tvori predstopnja vitamina D, ki se nato v ledvicah presnovi v aktivni vitamin D. Taje nujen za uravnavanje ravni kalcija in s tem za ohranjanje zdravih mišic in kosti, morda pa ima tudi druge pozitivne vplive na zdravje. Vendar lahko enake pozitivne vplive dosežemo tudi z uživanjem hrane, bogate z vitaminom D, ali ustreznih količin dodatka vitamina D.

Ultravijolično (UV) sevanje je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino, krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov. Pri preučevanju vpliva UV sevanja na okolje in na zdravje človeka se UV območje običajno deli na tri območja:

• območje UVA (A iz angl. »aging«, staranje: 380–315 nm), imenovano tudi dolgovalovno območje ali »črna svetloba«,
• UVB (B iz angl. »burning«, opeklina: 315–280 nm), imenovano tudi srednjevalovno območje, ter
• UVC (C iz ang. »cytotoxic«, toksičen za celice: 280–100 nm), imenovano tudi kratkovalovno ali »baktericidno« območje.

Zaradi absorpcije UV sevanja v ozonski plasti Zemljinega ozračja Zemljo doseže UV sevanje območja UVA (do 95 %) in deloma območja UVB. Vidno svetlobo in infrardeče sevanje, tj. toploto, zaznamo s čutili, UV sevanja pa ne. Njegove učinke delovanja lahko po krajšem ali daljšem času opažamo kot škodljive posledice na naši koži in očeh.

Na splošno ima UVB sevanje več znanih akutnih vplivov na kožo, kot so porjavelost, opekline in poškodbe DNA, ki lahko vodijo v nastanek kožnega raka, kot UVA sevanje. Znano je tudi, da UVB in UVA zavirata delovanje imunskega sistema.

UVA sevanje je verjetno glavni razlog za prezgodnje staranje kože, dokazana je tudi njegova vloga v razvoju kožnega raka.

Ker ozonska plast popolnoma vsrka UVC sevanje, ki ga odda sonce, to ne prodre do zemeljskega površja in ga v naravi ni. Malo verjetno je, da UVC sevanje iz umetnih virov škoduje koži, lahko pa povzroči hude trenutne poškodbe oči, zato je v solarijih prepovedano.

Naravni (sonce) in umetni viri (npr.solariji) UV sevanja imajo podobne trenutne vplive na zdravje. Težko pa je primerjati njihove zapoznele vplive, saj se med seboj prepletajo in seštevajo, tako da jih je zelo težko neodvisno spremljati.

UV sevanje je v osnovi enako, ne glede na to, ali prihaja od sonca ali iz umetnih virov. Sestavljeno je iz treh vrst sevanja – UVA, UVB in UVC – z različnimi valovnimi dolžinami. Vendar pa sončna svetloba in sevanja iz različnih umetnih virov vsebujejo različne jakosti vsake od naštetih vrst sevanja. Zato so lahko zdravstvena tveganja, povezana z različnimi viri UV sevanja, različna.

Porjavelost zaradi UV sevanja je odvisna samo od skupne količine prejetega sevanja med posameznim sončenjem, ne pa od intenzitete ali trajanja izpostavljenosti. Vendar pa je raziskava na miših pokazala, da je pri kožnem raku tveganje za njegov razvoj pri določeni skupni količini prejetega UV sevanja večje ob šibkejšem ali prekinjenem sevanju v daljšem časovnem obdobju.

Zaradi ugotovljenih zapoznelih škodljivih učinkov UV sevanja, ne glede na njegov vir, zdravniki odsvetujejo tako naravno sončenje, t.j. izpostavljanje soncu z namenom pridobivanja porjavelosti kože, kakor tudi “umetno sončenje” v solarijih.

• svetlolase  osebe z zelo občutljivo kožo, ki počasi in slabo porjavi, na sončne žarke pa najpogosteje reagira z opeklinami (fototip kože I in II);
• osebe, mlajše od 18 let;
  osebe z velikim številom pigmentnih znamenj;
• osebe, ki so bile v otroštvu in mladosti pogosto opečene od sonca;
• osebe, ki imajo predrakave ali rakave spremembe na koži;
• osebe, ki jemljejo zdravila (tudi če se dobijo brez recepta): potreben je posvet z zdravnikom, ki bo ocenil, ali je koža zaradi zdravila bolj občutljiva na UV sevanje;
• osebe z dedno nagnjenostjo do kožnega raka

Kratkoročno lahko izpostavljanje UV sevanju v solariju povzroči neželene reakcije kože, kot so opekline in neželene reakcije na zdravila ali kozmetiko, vpliva pa tudi na delovanje imunskega sistema.

Dolgoročno uporaba solarijev povzroča izrazito, prezgodnje staranje kože, in poveča tveganje za nastanek kožnega raka Po podatkih WHO letno na svetu odkrijejo okrog 132.000 novih primerov melanoma ter več kot 2 milijona drugih vrst kožnega raka, ki je večinoma posledica čezmerne izpostavljenosti UV sevanju.  Obolevnost zaradi kožnega raka se nenehno povečuje. Najbolj strmo raste pojavnost melanoma, ki se pri osebah bele rase v razvitem svetu (Zahodna Evropa, vključno s Slovenijo, in ZDA) vsakih 10 let približno podvoji.

Posamezniki, ki pogosto uporabljajo solarije, lahko imajo višjo raven vitamina D in večjo mineralno gostoto kolka. Vendar pa lahko povsem enak učinek na raven vitamina D in zdravje kosti dosežemo tudi z ustreznim uživanjem vitamina D s hrano. Veliko ljudi zatrjuje tudi, da se po uporabi solarija počutijo bolje, za kar pa do sedaj še ni bila odkrita nobena biološka razlaga.

Ministrstvo za zdravje RS je leta 2009 sprejelo Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (Ur. l. RS 104, 2009) (v nadaljevanju: Pravilnik). Ta določa minimalne sanitarno zdravstvene pogoje, ki morajo biti zaradi varovanja zdravja ljudi izpolnjeni pri izvajanju dejavnosti higienske nege. V okviru tega pravilnika je urejena tudi dejavnost solarijev. Pravilnik določa tehnične zahteve za same solarije, postavlja pa tudi zahteve glede informiranja, svetovanja in ozaveščanja uporabnikov solarijev.

Pravilnik v 24. členu določa, da se za namene kozmetičnega sončenja uporabljajo le solariji tretjega razreda. Solariji tretjega razreda so opredeljeni v drugem členu pravilnika kot solariji, ki izpolnjujejo zahteve predpisov, ki obravnavajo navedeno opremo in veljavnih standardov iz družine SIST EN za to področje

V novelaciji standarda SIST EN 60335-2-27 iz leta 2011 je za solarije, ki so skladni s tem standardom opredeljena zahteva, da efektivna obsevanosti za celotno območje valovnih dolžin od 250 do 400 nm ne presega 0,3 W/m², kar je skladno tudi s predlogom mejne vrednosti, ki ga v svojem stališču podaja Generalni direktorat za javno zdravje in varstvo potrošnikov. Skladno z navedenim  se 24. člen  pravilnika interpretira tako, da je dovoljena uporaba tistih solarijev, ki povzročajo  efektivno obsevanost v območju od 250 do 400 nm manjšo od vrednosti 0,3 W/m².

Temeljno dejstvo je, da je izpostavljanje UV sevanju škodljivo ne glede na vir. Razvoj porjavelosti kože zaradi izpostavljanja UV sevanju pomeni, da se je koža branila oziroma so se v njej dogajale poškodbe, ki so se sicer glede na pogoje izpostavljanja ter individualne lastnosti posameznika sproti deloma popravljale, vendar se ob ponovitvah izpostavljanja UV sevanju kopičijo in postopno izražajo kot neestetske spremembe (pospešeno staranje), lahko pa tudi kot bolezenske posledice na koži, vključno s kožnim rakom.

Kakor velja za solarije, da je izpostavljanje UV sevanju škodljivo ne glede na vir, velja to tudi za izpostavljanje sevanju sonca. Kadar je sonce močno, kar se izraža z UV indeksom, se je potrebno izogibati izpostavljenosti sončnemu sevanju in uporabiti zaščitna sredstva.

Najboljši način zaščite je preprečiti, da sončno sevanje prispe do kože. Zato se izogibamo sončnemu sevanju v času, ko je sonce močno, nosimo dolgo zaščitno obleko, pokrivalo in očala. Uporaba zaščitnih krem je zadnji korak, ko drugi ukrepi niso mogoči.