3.1. Kakšni so negativni vplivi UV sevanja na kožo

Trenutni vplivi izpostavljanja kože UV sevanju, zlasti UV-B sevanju, vključujejo opekline, ki so najintenzivnejše po 24 urah. Ponavljajoče izpostavljanje UV sevanju povzroči odebelitev vrhnjice, kar se lahko kaže kot suha koža.

Zapozneli vplivi izpostavljanja kože UV sevanju vključujejo staranje kože in kožnega raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je sončno sevanje označila kot »kancerogeno za ljudi«. Raziskave kažejo, da tudi uporaba solarijev povzroča rakava obolenja kože in druge škodljive vplive na zdravje. Ker je uporaba solarijev enako nevarna kot naravno sončenje ali kajenje, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvrstila UV sevanja v solarijih v skupino “kancerogeno za ljudi” (1.skupina) in tako solarije postavila ob bok cigaretam, azbestu in ionizirnim sevanjem.

 

Slika: Zgradba kože in prodiranje sevanja različnih valovnih dolžin v kožo

 

Izpostavljanje UV sevanju lahko poslabša določene kožne bolezni in v kombinaciji z nekaterimi pogosto uporabljanimi zdravili in kemikalijami lahko povzroči neobičajne reakcije kože na svetlobo. Zaviralno vpliva tudi na imunski sistem, kar igra vlogo pri nastanku in razvoju kožnega raka in nekaterih nalezljivih boleznih.

UV sevanje je vpleteno v nastanek in razvoj najpogostejših vrst kožnega raka:

  • Nemelanomski kožni rak, kot sta bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, predstavlja veliko večino kožnih rakov, najpomembnejši dejavnik okolja pri njunem nastanku pa je izpostavljanje soncu.
    Tveganje za razvoj teh dveh vrst raka je zelo odvisno od tipa kože. Največje je pri ljudeh, ki jih sonce hitro opeče (fototipa kože I in II), manjše pa pri tistih, ki so manj dovzetni za sončne opekline (fototip kože IV in več). Zlasti ploščatocelični karcinom je povezan s ponavljajočim se dolgotrajnim izpostavljanjem soncu in je pogostejši pri ljudeh, ki delajo na prostem.
  • Melanom je veliko redkejši kot nemelanomski rak, vendar je glavni vzrok smrti zaradi kožnega raka. Tveganje za razvoj melanoma je kompleksno; odvisno je od genetskih in okoljskih dejavnikov.
    Najpomembnejši zunanji dejavnik tveganja, na katerega lahko vplivamo, je izpostavljanje UV sevanju. Pri tem je pomemben tudi vzorec izpostavljanja, saj je tveganje večje pri ljudeh, ki so soncu izpostavljeni v intervalih. Sončne opekline, zlasti v otroštvu, so pomemben dejavnik tveganja. Večje tveganje za nastanek melanoma je povezano tudi z višjim življenjskim standardom in uporabo solarijev.
    Tveganje melanoma je povezano z barvo polti oz. vzorcem reagiranja kože na UV sevanje (fototipom). K ljudem, pri katerih je tveganje večje, spadajo rdečelasi in svetlolasi ljudje, ki jih sonce pogosto opeče in ki nikoli ne porjavijo ali porjavijo le minimalno, medtem ko je tveganje pri temnopoltih manjše. Tveganje (novega) melanoma je večje pri ljudeh, ki so v preteklosti že kdaj imeli melanom ali ga je imel kdo od njihovih ožjih sorodnikov, ter pri ljudeh s številnimi melanocitnimi nevusi (»znamenji«) in atipičnimi/displastičnimi nevusi.
    Prisotnost več dejavnikov tveganja pri posamezniku še poveča relativno tveganje za razvoj melanoma.

Posledica izpostavljanja kože UV sevanju je tudi fotostaranje, za katero je značilno, da koža postane ohlapna, zgubana, posuta z rjavimi lisami in razširjenimi krvnimi žilicami. Vzrok za fotostaranje so strukturne spremembe medceličnine in spremenjena tvorba medceličnih beljakovin ter propadanje vlaken kolagena (glavne strukturne beljakovine kože) zaradi UV sevanja.

 


Tabela: IARC klasifikacija kancerogenosti za ljudi

IARC Klasifikacija

Dejavnik

1. Kancerogeno za ljudi
(podprto z močnimi dokazi o kancerogenosti za ljudi)

Azbest
Alkoholne pijače
Benzen
Naravno UV sevanje
Umetno UV sevanje - solarij
Tobak
Rentgenski in gama žarki

2A. Verjetno kancerogeno za ljudi
(podprto z močnimi dokazi o kancerogenosti na živalih)

Formaldehid
Hlapi diezel goriva
Kreozoti

2B. Mogoče kancerogeno za ljudi
(podprto z izsledki o kancerogenosti pri ljudeh, ki so kredibilni, a za katere ni mogoče izključiti drugih razlag)

Kava
Nizkofrekvenčno magnetno polje
Visokofrekvenčna EMS
Steklena volna
Stiren

3. Ni klasificirano kot kancerogeno za ljudi

Profam
Temazepam

3.2. Kakšne so poškodbe oči zaradi UV sevanja

Oko je zapleten organ z več plastmi, ki vidno sevanje sprejema z najbolj notranjim delom, mrežnico. Plasti pred mrežnico – roženica, leča in steklovina – jo z vsrkavanjem in slabljenjem pomembnega dela sevanja ščitijo pred poškodbami zaradi UV sevanja.

Edini trenutni vpliv UV sevanja na oko je neke vrste »opeklina« očesa, imenovana fotokeratokonjunktivitis, ali »snežna slepota«. Gre za boleče, a kratkotrajno vnetje roženice in veznice, ki se praviloma pojavi 6–12 ur po izpostavljanju in po navadi mine v 48 urah.

Dolgotrajno izpostavljanje UV sevanju sonca, zlasti UV B sevanju, poveča tveganje za okvaro očesne leče, imenovano katarakta ali siva mrena. Pri sivi mreni se v leči, ki je sicer prozorna, pojavi zamotnitev. Sprva jo lahko zaznavamo kot meglico ali senco v vidnem polju. Ko katarakta napreduje, lahko povsem zamegli vid. Zdravimo jo lahko samo z operacijo.

Slika: Struktura očesa (zgoraj), prodiranje različnih valovnih dolžin v oko (spodaj)

3.3. Kakšni so koristni učinki UV sevanja

Glede na doslej zbrane dokaze je splošni pozitivni vpliv UV sevanja na telo en sam: proizvodnja predstopnje vitamina D v koži.

Vitamin D je bistven za presnovo kalcija in trdnost kosti ter nekatere celične procese. Njegovo hujše pomanjkanje v dobi rasti povzroči ukrivljenje kosti, imenovano rahitis. Pri odraslih se pomanjkanje vitamina D v skrajni obliki pokaže z zmehčanjem kosti, ki jo imenujemo osteomalacija.

Vitamin D je skupno ime ne samo za eno učinkovino, pač pa za skupino lipidotopnih (v maščobah topnih) hormonov.

V naši koži se predstopnja vitamina D (vitamin D3 ali holekalciferol) tvori iz celičnih membran pod vplivom UVB sevanja. UVA sevanje, ki ga večinoma sevajo solariji, na proizvodnjo vitamina D nima nikakršnega vpliva! Enakovredna predstopnja aktivnega vitamina D (vitamin D2 ali ergokalciferol) je prisotna v hrani, zlasti v morskih ribah, kot so losos, sardine in sled, jetrih in jajčnem rumenjaku. Z dodatnim vitaminom D2 so obogatena številna živila, zlasti mleko in mlečni izdelki.

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

myhentai.org