javcoast.com

3.1. Kakšni so negativni vplivi UV sevanja na kožo

Trenutni vplivi izpostavljanja kože UV sevanju, zlasti UV-B sevanju, vključujejo opekline, ki so najintenzivnejše po 24 urah. Ponavljajoče izpostavljanje UV sevanju povzroči odebelitev vrhnjice, kar se lahko kaže kot suha koža.

Zapozneli vplivi izpostavljanja kože UV sevanju vključujejo staranje kože in kožnega raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je sončno sevanje označila kot »kancerogeno za ljudi«. Raziskave kažejo, da tudi uporaba solarijev povzroča rakava obolenja kože in druge škodljive vplive na zdravje. Ker je uporaba solarijev enako nevarna kot naravno sončenje ali kajenje, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uvrstila UV sevanja v solarijih v skupino “kancerogeno za ljudi” (1.skupina) in tako solarije postavila ob bok cigaretam, azbestu in ionizirnim sevanjem.

 

Slika: Zgradba kože in prodiranje sevanja različnih valovnih dolžin v kožo

 

Izpostavljanje UV sevanju lahko poslabša določene kožne bolezni in v kombinaciji z nekaterimi pogosto uporabljanimi zdravili in kemikalijami lahko povzroči neobičajne reakcije kože na svetlobo. Zaviralno vpliva tudi na imunski sistem, kar igra vlogo pri nastanku in razvoju kožnega raka in nekaterih nalezljivih boleznih.

UV sevanje je vpleteno v nastanek in razvoj najpogostejših vrst kožnega raka:

  • Nemelanomski kožni rak, kot sta bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, predstavlja veliko večino kožnih rakov, najpomembnejši dejavnik okolja pri njunem nastanku pa je izpostavljanje soncu.
    Tveganje za razvoj teh dveh vrst raka je zelo odvisno od tipa kože. Največje je pri ljudeh, ki jih sonce hitro opeče (fototipa kože I in II), manjše pa pri tistih, ki so manj dovzetni za sončne opekline (fototip kože IV in več). Zlasti ploščatocelični karcinom je povezan s ponavljajočim se dolgotrajnim izpostavljanjem soncu in je pogostejši pri ljudeh, ki delajo na prostem.
  • Melanom je veliko redkejši kot nemelanomski rak, vendar je glavni vzrok smrti zaradi kožnega raka. Tveganje za razvoj melanoma je kompleksno; odvisno je od genetskih in okoljskih dejavnikov.
    Najpomembnejši zunanji dejavnik tveganja, na katerega lahko vplivamo, je izpostavljanje UV sevanju. Pri tem je pomemben tudi vzorec izpostavljanja, saj je tveganje večje pri ljudeh, ki so soncu izpostavljeni v intervalih. Sončne opekline, zlasti v otroštvu, so pomemben dejavnik tveganja. Večje tveganje za nastanek melanoma je povezano tudi z višjim življenjskim standardom in uporabo solarijev.
    Tveganje melanoma je povezano z barvo polti oz. vzorcem reagiranja kože na UV sevanje (fototipom). K ljudem, pri katerih je tveganje večje, spadajo rdečelasi in svetlolasi ljudje, ki jih sonce pogosto opeče in ki nikoli ne porjavijo ali porjavijo le minimalno, medtem ko je tveganje pri temnopoltih manjše. Tveganje (novega) melanoma je večje pri ljudeh, ki so v preteklosti že kdaj imeli melanom ali ga je imel kdo od njihovih ožjih sorodnikov, ter pri ljudeh s številnimi melanocitnimi nevusi (»znamenji«) in atipičnimi/displastičnimi nevusi.
    Prisotnost več dejavnikov tveganja pri posamezniku še poveča relativno tveganje za razvoj melanoma.

Posledica izpostavljanja kože UV sevanju je tudi fotostaranje, za katero je značilno, da koža postane ohlapna, zgubana, posuta z rjavimi lisami in razširjenimi krvnimi žilicami. Vzrok za fotostaranje so strukturne spremembe medceličnine in spremenjena tvorba medceličnih beljakovin ter propadanje vlaken kolagena (glavne strukturne beljakovine kože) zaradi UV sevanja.

 


Tabela: IARC klasifikacija kancerogenosti za ljudi

IARC Klasifikacija

Dejavnik

1. Kancerogeno za ljudi
(podprto z močnimi dokazi o kancerogenosti za ljudi)

Azbest
Alkoholne pijače
Benzen
Naravno UV sevanje
Umetno UV sevanje - solarij
Tobak
Rentgenski in gama žarki

2A. Verjetno kancerogeno za ljudi
(podprto z močnimi dokazi o kancerogenosti na živalih)

Formaldehid
Hlapi diezel goriva
Kreozoti

2B. Mogoče kancerogeno za ljudi
(podprto z izsledki o kancerogenosti pri ljudeh, ki so kredibilni, a za katere ni mogoče izključiti drugih razlag)

Kava
Nizkofrekvenčno magnetno polje
Visokofrekvenčna EMS
Steklena volna
Stiren

3. Ni klasificirano kot kancerogeno za ljudi

Profam
Temazepam

3.2. Kakšne so poškodbe oči zaradi UV sevanja

Oko je zapleten organ z več plastmi, ki vidno sevanje sprejema z najbolj notranjim delom, mrežnico. Plasti pred mrežnico – roženica, leča in steklovina – jo z vsrkavanjem in slabljenjem pomembnega dela sevanja ščitijo pred poškodbami zaradi UV sevanja.

Edini trenutni vpliv UV sevanja na oko je neke vrste »opeklina« očesa, imenovana fotokeratokonjunktivitis, ali »snežna slepota«. Gre za boleče, a kratkotrajno vnetje roženice in veznice, ki se praviloma pojavi 6–12 ur po izpostavljanju in po navadi mine v 48 urah.

Dolgotrajno izpostavljanje UV sevanju sonca, zlasti UV B sevanju, poveča tveganje za okvaro očesne leče, imenovano katarakta ali siva mrena. Pri sivi mreni se v leči, ki je sicer prozorna, pojavi zamotnitev. Sprva jo lahko zaznavamo kot meglico ali senco v vidnem polju. Ko katarakta napreduje, lahko povsem zamegli vid. Zdravimo jo lahko samo z operacijo.

Slika: Struktura očesa (zgoraj), prodiranje različnih valovnih dolžin v oko (spodaj)

3.3. Kakšni so koristni učinki UV sevanja

Obe predstopnji vitamina D, tako tisti iz hrane (D2) kot tisti iz kože (D3) še nista aktivni in se morata do aktivne oblike v telesu dodatno presnoviti. Presnova obeh poteka na enak način in sta si pri tem enakovredna.

Najprej se v jetrih presnovita v kalcidiol (25 hidroksivitamin D), ta pa se v ledvicah presnovi v kalcitriol (1, 25 dihidroksivitamin D). Šele kalcitriol ima polni fiziološki učinek.

Pomanjkanje vitamina D je danes izredno redko, npr. pri zelo pomanjkljivi prehrani ali bivanju izključno v zaprtem prostoru. Če je potrebno dodajanje vitamina D, ga dodajamo v obliki zdravil ali prehranskih dodatkov (tablete, kapljice), ne pa z namernim sončenjem ali celo z izpostavljanjem solariju. Za ustrezno proizvodnjo vitamina D3 v koži je v našem zemljepisnem območju dovolj okrog 10-15 minut izpostavljanja obraza in podlakti soncu v času med aprilom in oktobrom. V ostalih mesecih namreč ni ustreznih valovnih dolžin za proizvodnjo vitamina D3 v koži. Ker se vitamin D3 v koži tvori izključno ob UVB sevanju, pa solarij, ki seva skoraj izključno v UVA območju, na proizvodnjo vitamina D3 vpliva malo ali celo nič.

Vitamin D je za zdravje kosti popolnoma nekoristen, če telo nima na razpolago dovolj kalcija. Tega pa lahko dobimo izključno s hrano.

V zadnjem času razpravljajo o možni vlogi vitamina D pri preprečevanju številnih drugih boleznih, kot so rak, sladkorna bolezen in druge. O tem še ni nobenih dokazov in za dokončni odgovor bodo potrebne dodatne raziskave.

UV sevanje večinoma zaviralno vpliva na imunski sistem. Ta učinek je pri zdravi koži nezaželen in med drugim zmanjšuje lokalno odpornost, lahko sproži reaktivacijo latentnih bolezni, kot je herpes, in onemogoča popravljanje okvar jedrne DNA (mutacij), kar olajša razvoj kožnega raka. Protivnetni učinek UV sevanja pa koristno uporabljamo pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni, kot so luskavica, atopijski dermatitis in vitiligo. Tovrstno zdravljenje, imenovano fototerapija, lahko poteka le pod nadzorom zdravnika. Pri fototerapiji se uporabljajo točno določene valovne dolžine UV, ki so povsem drugačne od tistih v solariju. Zdravnik natančno predpiše in odmerja intenziteto ter čas obsevanja, da se tveganje neželenih učinkov UV zmanjša na najmanjšo možno raven. Nekateri pacienti, ki se večkrat ali daljši čas zdravijo s fototerapijo, zlasti z UVA, imajo večje tveganje kožnega raka in so zato pod rednim nadzorom dermatologa.

Fototerapija je resna vrsta zdravljenja kožnih bolezni, ki jo lahko izvaja le zdravnik oz. ustrezen terapevt v medicinski ustanovi. Tudi fototerapija ima potencialne neželene učinke (akutna opeklina, pospešeno staranje kože, večja možnost kožnega raka). Zanjo se odločimo, kadar pričakovana korist odtehta možno tveganje. Zato naj si nihče sam ne poskuša zdraviti kožnih bolezni v solariju!

.