4. Kako lahko različne vrste UV sevanja vplivajo na zdravje

4.1 Ali naravna in umetna UV sevanja predstavljajo tveganja za zdravje

UV sevanje pokriva različne valovne dolžine in se deli na tri območja: UVA (315–400 nm), UVB (280–315 nm) in UVC (< 280 nm). Zadnje čase se uporabljata izraza UVA-I (340–400 nm) in UVA-II (315–340 nm), saj imata različne biološke vplive.

Na splošno je potrebnega veliko manj UVB kot UVA sevanja za nastanek trenutnih vplivov na kožo, kot so opekline, zapoznela pigmentacija (porjavelost) in poškodbe DNA. UVB kot UVA sevanje zmanjšujeta imunski odziv v koži.

Ker ozonska plast popolnoma vsrka UVC območje sončnega sevanja, ga v naravi ni in torej nima vplivov na zdravje. Malo verjetno je, da bi UVC sevanje iz umetnih virov lahko predstavljalo trenutno ali zapoznelo nevarnost za kožo, lahko pa povzroči hudo akutno vnetje roženice in veznice.

Glavni zapozneli (kronični) vpliv UVB sevanja je verjetno kancerogeneza, UVA sevanja pa fotostaranje kože.

Opekline, ki so znak čezmernega izpostavljanja UV sevanju zlasti v otroštvu, predstavljajo enega pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj melanoma. UV-B sevanje je glavni razlog za nastanek opeklin, vendar relativna vloga, ki jo imata UV-A in UV-B sevanje pri nastanku melanoma, še vedno ni popolnoma pojasnjena. Zato je trenutno priporočljivo, da občutljivi posamezniki omejijo izpostavljanje tako UV-B kot UV-A sevanju.

Malo verjetno je, da bi izpostavljanje UV-C sevanju kratkoročno ali dolgoročno poškodovalo kožo.Lahko pa povzroči hude akutne poškodbe oči in je zato v solarijih prepovedano, pri poklicni izpostavljenosti pa veljajo posebni varnostni ukrepi.

Fizikalno ni nobenih razlik med UV sevanjem, ki ga oddaja sonce, in tistim, ki ga oddajajo UV žarnice. Vendar pa obstajajo tri vrste UV sevanja – UVA, UVB in UVC – z različnimi valovnimi dolžinami, intenziteta pri posamezni valovni dolžini pa je pri soncu in različnih umetnih virih razporejena različno. Sončno UV sevanje na zemeljskem površju, na primer, je v osnovi sestavljeno iz UVA, nekaj UVB in nič UVC sevanja, njegova intenziteta pa se bistveno spreminja z letnim časom, zemljepisno širino, delom dneva in vremenom.

Trenutno tveganje zaradi izpostavljanja UV sevanju je pri naravnih in umetnih virih podobno. Vendar pa je bistveno težje primerjati zapoznele vplive, ki so odvisni tudi od vzorcev izpostavljanja. O tveganju za razvoj kožnega raka v povezavi z umetnimi viri UV sevanja v primerjavi s tistim, povezanim z izpostavljanjem soncu, je razmeroma malo podatkov. Obstoječe raziskave pogosto ne vsebujejo dovolj informacij, saj so narejene na omejenem številu preiskovancev; iz etičnih razlogov pogosto tudi ni mogoče raziskovanje znano kancerogenega dejavnika, kot je UV sevanje. Poleg tega se ljudje, ki pogosto obiskujejo solarije, običajno tudi redno sončijo, kar lahko vpliva na zanesljivost podatkov in otežuje interpretacijo.

Umetno proizvedeno UV sevanje se uporablja za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, kot so luskavica, atopijski dermatitis in vitiligo. Pri tovrstnem zdravljenju, imenovanem fototerapija, so pacienti izpostavljeni drugačnim valovnim dolžinam in bistveno manjšim odmerkom UV-sevanja kot v komercialnih solarijih. Tveganje za razvoj raka po večini tovrstnega zdravljenja, ki poteka v območju UVB 311 nm, je verjetno razmeroma majhno. Verjetno pa je večje tveganje ob zelo dolgotrajnem zdravljenju in pri kombinaciji UVA-sevanja in psoralena (ti. PUVA). Tisti pacienti, ki se večkrat ali daljši čas zdravijo s fototerapijo, zlasti z UVA, imajo večje tveganje kožnega raka in so zato pod rednim nadzorom dermatologa.

Fototerapija lahko poteka le pod nadzorom zdravnika. Pri fototerapiji se uporabljajo točno določene valovne dolžine UV, ki so povsem drugačne od tistih v solariju. Zdravnik natančno predpiše in odmerja intenziteto ter čas obsevanja, da se tveganje neželenih učinkov UV-sevanja zmanjša na najmanjšo možno raven. Fototerapija je resna vrsta zdravljenja kožnih bolezni, ki jo lahko izvaja le zdravnik oz. ustrezen terapevt v medicinski ustanovi. Tudi fototerapija ima potencialne neželene učinke (akutna opeklina, pospešeno staranje kože, večja možnost kožnega raka). Zanjo se odločimo, kadar pričakovana korist odtehta možno tveganje. Zato naj si nihče sam ne poskuša zdraviti kožnih bolezni v solariju!

 

Tabela: Biološki učinki različnih valovnih dolžin na oko in kožo za nekoherentna optična sevanja
(Vir: Nezavezujoči priročnik o dobri praksi za izvajanje Direktive 2006/25/ES)

Valovna dolžina λ [nm]

Prizadeti del telesa

Nevarnost

180–400

(UV-A, UV-B, UV-C)

oči - roženica

oči - veznica

oči - leča

koža

vnetje roženice

vnetje očesne veznice

nastanek sive mrene

eritemi, elastoza, kožni rak

315–400

(UV-A)

oči leča

nastanek sive mrene

300–700

(modra svetloba)

oči – mrežnica

vnetje očesne mrežnice

380–1 400

(vidna, IR-A)

oči – mrežnica

opeklina mrežnice

780–1 400

(IR-A)

oči – mrežnica

opeklina mrežnice

780–3 000

(IR-A, IR-B)

oči - roženica

oči – leča

opeklina roženice

nastanek sive mrene

380–3 000

(vidna, IR-A, IR-B)

koža

opeklina