DALJNOVODI

Več o...

Da lahko električna energija iz elektrarne prispe v naše domove, je potreben celoten elektroenergetski sistem, ki je sestavljen iz nizko-, srednje- in visokonapetostnih vodov. Da bi lahko prek daljnovodov ob kar najmanjših izgubah prenašali dovolj energije, morajo daljnovodi delovati pod visoko napetostjo, kar zagotavljajo transformatorske postaje, nameščene po celi državi. V Sloveniji se za distribucijo električne energije uporabljajo napetosti 400, 220, 110, 35, 20, 10 in 0,4 kV.

Električno polje, ki je posledica napetosti v elektroenergetskem sistemu, se med delovanjem le malo spreminja, saj se tudi napetosti spreminjajo le malo. Drugače je z magnetnim poljem, saj je odvisno od trenutnega toka v vodnikih, ki se spreminja od nič do največjega dopustnega toka za posamezni daljnovod glede na porabo električne energije. Običajno nazivni tokovi, to so največji trajno dopustni tokovi, znašajo 1600 A za 400 kV daljnovod, 800 A za 220 kV daljnovod in 400 A za 110 kV daljnovod. Električno in magnetno polje v okolici daljnovoda pa sta poleg tega odvisna še od razporeditve vodnikov na stebru daljnovoda (t.i. tip daljnovoda), razporeditve faz ter oddaljenosti vodnikov daljnovoda od tal.

Na sliki je prikazan najpogosteje uporabljen tip daljnovoda: dvosistemski daljnovod tipa sod. Dvosistemski je tisti daljnovod, na katerem sta nameščena dva sistema treh vodnikov (dvojni daljnovod), medtem ko je na enosistemskem nameščen en sistem 3 vodnikov. Vodniki na daljnovodih so vedno po trije skupaj, zaradi trofaznega sistema, ki se uporablja za prenos električne energije.

Neposredno pod 400 kV daljnovodi magnetno polje lahko na nivoju tal preseže 40 μT, medtem ko električna poljska jakost lahko preseže 9 kV/m. Tako električno kot magnetno polje se z oddaljenostjo od daljnovoda zmanjšujeta s kvadratom razdalje. Pri oddaljenosti nad 50 m sta navadno primerljiva vrednostim, ki so običajna znotraj bivalnih objektov. Poleg tega so nivoji električnega polja zaradi sten v notranjosti stavb precej nižji kot na prostem. Za 220 kV daljnovode znaša največja izmerjena vrednost 6 kV/m ter 3 kV/m za 110 kV daljnovode. Pri 220 kV daljnovodih največja vrednost za magnetno polje doseže 22 μT in pri 110 kV daljnovodih 13 μT. V stavbah v bližini daljnovodov vrednost tega ozadja znaša do okrog 0,2 μT.

Slika: Električna poljska jakost E (levo) in gostota magnetnega pretoka B (desno) na višini 1 m nad tlemi za 400 kV daljnovod tipa sod. Z rdečo črto je prikazan potek za neoptimalno konfiguriran daljnovod, z modro za optimalno konfiguriran daljnovod in z zeleno mejna vrednost za I. območje.

Slika: Električna poljska jakost E (levo) in gostota magnetnega pretoka B (desno) na višini 1 m nad tlemi za 400 kV daljnovod tipa portal. Z rdečo črto je prikazan potek polja in z zeleno mejna vrednost za I. območje.

Okvirne oddaljenosti od osi daljnovoda, na katerih električno in magnetno polje lahko dosežeta mejne vrednosti za I. območje varstva pred EMS glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju (UL RS 70/96),  so navedene v spodnjih tabelah.

Tabela: Električno polje – okvirne oddaljenosti od osi daljnovoda, na katerih nemoteno polje pri obravnavanih daljnovodih lahko dosega mejne vrednosti 0,5 kV/m, ki velja za I. območje varstva pred EMS.

Tabela: Magnetno polje – okvirne oddaljenosti od osi daljnovoda, na katerih polje pri obravnavanih daljnovodih lahko dosega vrednosti 10 μT, ki velja za I. območje varstva pred EMS.

Za 10 in 20 kV daljnovode pa niso potrebni nobeni varnostni odmiki, saj njihove sevalne obremenitve ne dosegajo dovoljenih mejnih vrednosti za I. območje varstva pred EMS glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96).