Kablovodi

Opis

Podzemni kablovodi, ki so nameščeni v posameznih podzemnih ceveh, opravljajo enako nalogo kot daljnovodi, saj skrbijo za prenos električne energije. Gradnja podzemnega kablovoda je navadno dražja od gradnje daljnovoda, vendar se zaradi manjšega vpliva na izgled pokrajine, manjših težav v urbanih območjih ter zaradi manjših vplivnih območji vse pogosteje uporablja. Največ se uporablja za nižje napetostne nivoje (npr. 0,4 kV ali 10 kV), redkeje pa za 110 kV ali celo 400 kV sisteme.

Sevalne obremenitve

Vplivno območje podzemnega kablovoda je manjše od vplivnega območja podobnega daljnovoda. Razloga sta dva: kabli, ki sestavljajo kablovod, so oklopljeni s kovinskim oklopom, ki je ozemljen, poleg tega so še zakopani v zemljo, zato električnega polja nad nivojem tal praktično ne povzročajo. Pri daljnovodih pa je prav električno polje tisto, ki določa velkost vplivnega območja. Poleg tega je tudi magnetno polje kablovoda manjše od magnetnega polja daljnovoda, ker se posamezni vodniki nahajajo bližje. Tipična razdalja med vodniki daljnovoda je več metrov, pri kablovodu pa le nekaj 10 cm. Glede na lastnosti magnetnega polja velja, da bo to manjše v primeru, da se vodniki trofaznega sistema nahajajo bližje, zaradi česar kablovod povzroča manjše magnetno polje kot daljnovod.

 

Slika: Vplivno območje kablovoda, vkopanega 1 meter v zemljo. Nivo tal je na sliki označen s šrafuro (na nivoju 0,0). Razdalje so prikazane v metrih. Kablovod je obremenjen s 400 A, kolikor znašajo najvišje tipične vrednosti tokov v kablovodih za distribucijo električne energije v mestu. Vplivno območje kablovoda ne sega nad nivo tal. Zelena barva predstavlja vplivno območje za I. območje varstva pred sevanji, rdeča pa za II.

 

Slika: Vplivno območje treh kablovodov, vkopanih 1 meter v zemljo. Nivo tal je na sliki označen s šrafuro (na nivoju 0,0). Razdalje so prikazane v metrih. Kablovodi so obremenjeni s 400 A, kolikor znašajo najvišje tipične vrednosti tokov v kablovodih za distribucijo električne energije v mestu. Vplivno območje kablovodov nad nivojem tal sega do 1,8 m od osi kablovoda. Zelena barva predstavlja vplivno območje za I. območje varstva pred sevanji, rdeča pa za II.

 

Slika: Vplivno območje kablovoda, vkopanega 1 meter v zemljo. Nivo tal je na sliki označen s šrafuro (na nivoju 0,0). Razdalje so prikazane v metrih. Kablovod je obremenjen s 800 A, kolikor znašajo najvišje tipične vrednosti tokov v kablovodih za prenos električne energije. Vplivno območje kablovoda nad nivojem tal sega do 1,4 m od osi kablovoda. Zelena barva predstavlja vplivno območje za I. območje varstva pred sevanji, rdeča pa za II.

 

Slika: Vplivno območje dveh kablovodov, vkopanih 1 meter v zemljo. Nivo tal je na sliki označen s šrafuro (na nivoju 0,0). Razdalje so prikazane v metrih. Kablovoda sta obremenjena z 800 A, kolikor znašajo najvišje tipične vrednosti tokov v kablovodih za prenos električne energije. Vplivno območje kablovodov nad nivojem tal sega do 2,2 m od osi kablovoda. Zelena barva predstavlja vplivno območje za I. območje varstva pred sevanji, rdeča pa za II.

 

Iz slik je razvidno, da je vplivno območje kablovoda nad nivojem tal majhno v primerjavi z vplivnim območjem podobnega daljnovoda. Iz slike vplivnega območja dveh kablovodov, obremenjenih s tokom 800 A, je razvidno, da vplivno območje sega do 1 m nad nivo tal, tik nad tlemi pa vplivno območje sega do 2,2 m od osi kablovoda. Za primerljiv daljnovod (220 kV tipa sod) sega vplivno območje na višini 1 m nad tlemi do 18 m od osi daljnovoda..

 

Tabela: Okvirne velikosti vplivnega območja kablovodov za različne nazivne tokove  za I. območje varstva pred sevanji. Vplivno območje kablovoda se določa kot razdalja od središčne osi kablovoda do roba vplivnega območja..

Naprava

velikost vplivnega območja na nivoju tal [m]

velikost vplivnega obomočja na višini 1 m [m]

1 kablovod, nazivni tok 400 A

0

0

3 kablovodi, nazivni tok 400 A

1,8

0

1 kablovod, nazivni tok 800 A

1,4

0

2 kablovoda, nazivni tok 800 A

2,2

0,8