javcoast.com

4.1. Kateri so glavni viri VF EMS ?

Naprave, ki generirajo EMS v frekvenčnem območju od 100 kHz do 300 GHz (VF EMS) so v naši družbi v široki uporabi. Glavni viri so mobilni telefoni, bazne postaje, brezžični telefoni, RTV oddajniki in radarji. Uporabljajo se tudi v medicinskih diagnostiki in mikrovalovnih pečicah.

Ker se tehnologije stalno spreminjajo, npr. od analogne k digitalni TV, ter glede na pojav novih tehnologij, kot je npr. širokopasovna komunikacija (UWB) na trgu, se vzorci izpostavljenosti široke populacije dolgoročno spreminjajo. Viri VF delujejo v drugačnih frekvenčnih pasovih, jakost elektromagnetnih sevanj pa s hitrostjo hitro upada. V določenem obdobju lahko človek absorbira več energije šibkega vira (mobilni telefon) v bližini telesa kot pa od bolj oddaljenega močnejšega vira (bazne postaje). Mobilni telefoni, brezžični telefoni, lokalna brezžična omrežja in visokofrekvenčne naprave za identifikacijo ter preprečevanje kraje so naprave, ki jih uporabljamo v neposredni bližini telesa. Viri večjih moči pa vključujejo RTV oddajnike, bazne postaje in radarje.

Na vrh

4.2 Kolikšna je izpostavljenost zaradi mobilnih telefonov ali brezžičnih naprav?

Več kot 2,5 milijarde ljudi po svetu uporablja mobilne telefone. Večina mobilnih komunikacijskih naprav v Evropi uporablja bodisi GSM ali UMTS tehnologijo. Evropska Unija je postavila varnostne mejne vrednosti za količino energije, ki jo zaradi izpostavljenosti mobilnemu telefonu absorbira telo. Mobilni telefoni, ki se prodajajo v Evropi, so podvrženi standardiziranim testom, s katerimi se preverja njihova ustreznost s specifikacijami Evropskega komiteja za električno standardizacijo  (CENELEC).

Telo, ki je izpostavljeno VF EMS, sčasoma absorbira energijo. Stopnja, s katero absorbirano energijo merimo, se imenuje specifična stopnja absorpcije (SAR) in je v različnih delih telesa različna.

Pri mobilnih telefonih je izpostavljenost omejena predvsem na predel glave, ki je najbližje anteni telefona. Mejna vrednost SAR za izpostavljenost glave visokofrekvenčnim sevanjem znaša v skladu z navodili Evropske unije 2 W na kilogram tkiva.

Pri testiranju mobilnih telefonov se predpostavljajo najslabši možni pogoji: stopnja absorpcije, ki jo povzroči uporaba mobilnega telefona, ko ta deluje z največjo močjo. Energija, ki se v telesu absorbira med uporabo mobilnega telefona, je v praksi praviloma stokrat ali tisočkrat nižja od največje predvidene moči. Posebna funkcija telefona, omogoča nadzor nad oddajno močjo telefona (“power control”) samodejno zmanjša sevano moč, če višja moč ni nujno potrebna za nemoteno delovanje. Še več, izhodna moč je odvisna od tega, ali uporabnik govori ali posluša – način delovanja z manjšo močjo (“discontinued transmission mode”). Ko je mobilni telefon izključen, ni sevanja. Ko je telefon v načinu pripravljenosti („standby”), je izpostavljenost precej manjša kot med pogovorm, saj obilni telefon večino časa ne oddaja nobenega sevanja.

GSM telefoni, ki delujejo pri 900 MHz - to je je pomembna frekvenca pri mobilni komunikaciji - delujejo z največjo povprečno močjo, ki znaša 250 mW. Glede na evropsko zakonodajo je moč povprečena prek šestih minut, saj GSM telefon prenaša radijski signal v sunkih in ne neprekinjeno.

Med šestminutnim pogovorom v najslabših možnih pogojih – ko uporabnik telefon drži pri glavi in ta deluje z največjo močjo – bi 10 gramov telesnega tkiva, ki absorbira največ energije, glede na tip telefona, absorbiralo med 0,2 in 1,8 W energije na kilogram telesne teže.

Druge brezžične naprave, ki jih uporabljamo v neposredni bližini glave, kot so UMTS mobilniki, brezžični telefoni in brezžična omrežja, prav tako generirajo VF EMS, vendar pa je izpostavljenost tem virom običajno manjša kot izpostavljenost GSM telefonom.

DECT brezžični komplet za telefoniranje, ki ga navadno uporabljamo v gospodinjstvu, tako generira prbližno 10 mW povprečne moči v času, kar je precej manj kot mobilni telefon, ki deluje z največjo močjo. Brezžični telefoni za delovanje potrebujejo precej manj moči kot mobilni telefoni, saj signalom ni treba potovati do bazne postaje, kar velja za mobilnike. Ta razdalja namesto nekaj kilometrov meri le nekaj metrov. Večja moč je potrebna za radijske komunikacije prek večjih razdalj.

Bazne postaje mobilnih telefonov glede tovrstnih sevalnih obremenitev niso posebej problematične, saj ljudje večinoma ne živijo v njihovi neposredni bližini.

Terminal brezžičnega računalniškega omrežja (Wireless Local Area Network, WLAN) ima najvišjo moč 200 mW, povprečna moč, porazdeljena po določenem obdobju, pa je odvisna od prometa in je običajno precej nižja. Električna poljska jakost v neposredni bližini brezžičnega omrežja je v domovih in pisarnah navadno nižja od 0,5 V na meter.

Sevalne obremenitve brezžičnih sistemov so zato navadno nižje od obremenitev zaradi uporabe mobilnih telefonov. V določenih okoliščinah pa je lahko jakost izpostavljenosti brezžičnim omrežjem ali brezžičnim telefonom višja kot izpostavljenost GSM ali UMTS mobilnim telefonom.

V Evropi se je v zadnjem času začel uvajati sistem širokopasovnih komunikacij UWB (ultra-wide band). Deluje pri frekvencah okrog 500 MHz, uporablja pa se v različnih aplikacijah, na primer brezžičnih mikrofonih, medicinskih napravah in sistemih za nadzor prometa. Izpostavljenosti so pri teh sistemih ponavadi precej pod 0,1 mW na kvadratni meter.

Nekatere naprave za preprečevanje kraje oddajajo elektromagnetne valove radijskih in srednjih frekvenc. Nahajajo se ob izhodih trgovin in so namenjene odkrivanju tatvin. Jakost izpostavljenosti VF EMS je odvisna od vrste naprave, je pa običajno nižja od mejnih vrednosti, če se naprava uporablja v skladu s priporočili proizvajalca. VF EMS so prisotna tudi v industriji (segrevanje snovi) in v telekomunikacijah. Delavci ob teh sistemih so včasih izpostavljeni nivojem, ki dosegajo ali celo presegajo mejne vrednosti evropske direktive (Direktiva 2004/40/EC).

Inštitut za neionizirna sevanja izvaja obsežno raziskavo o izpostavljenosti prebivalstva elektromagnetnim sevanjem različnih virov v Sloveniji. V študijo so bili vključeni številni prostovoljci, ki so 36 ur nosili osebni dozimeter za merjenje izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem. 

Osebna izpostavljenost EMS je bila analizirana na področju visokih frekvenc v frekvenčnem področju od 80 do 2500 MHz, kjer se nahaja večina visokofrekvenčnih virov sevanja (mobilna telefonija, brezžične računalniške mreže in podobno). 

Iz rezultatov študije za leto 2009 lahko zaključimo, da je celotna izpostavljenost prebivalstva EMS v vseh primerih nizka. Tako povprečne kot tudi trenutne vrednosti sevalnih obremenitev so manjše od dovoljene mejne vrednosti glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju. Povprečne vrednosti so manjše od 1 % mejne vrednosti, medtem ko trennutne dosežejo do do približno 30 % mejnih vrednosti. Glavni delež k najvišji trenutni obremenitvi na vseh področjih izpostavljenosti prispevajo mobilni telefoni, medtem ko bazne postaje mobilne telefonije prispevajo le manjši delež. Raziskavo je sofinancirala Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji

Na vrh

4.3 Kakšne so sevalne obremenitve v bližini baznih postaj in RTV oddajnikov?

Bazne postaje mobilne telefonije so naprave, ki prenašajo radijske signale. Predstavljajo bistveni del komunikacijskih omrežij, saj povezujejo individualne mobilne telefone z ostalim omrežjem.

V večini evropskih držav so bazne postaje dandanes široko razširjene, kar zagotavlja mobilno komunikacijo prek obsežnih površin.

Za frekvenco 900 MHz, kar je pomembna frekvenca pri mobilnih komunikacijah, EU priporoča, da ljudje niso izpostavljeni poljem močnejšim od 4,5 W/m2 (gostota moči).

Pri GSM mobilnih omrežjih je izpostavljenost splošne populacije praviloma precej manjša – vsaj 100-krat nižja od smenic.

Možnosti merjenja izpostavljenosti prebivalstva pri novejših UMTS omrežjih so v primerjavi z meritvami v GSM omrežju omejene, saj UMTS mobilne telefone uporablja precej manj ljudi kot GSM. V primerih, ko so merili izpostavljenost v številnih državah EU, pa so ugotovili, da ta znaša največ nekaj odstotkov dovoljene mejne vrednosti.

Drugi pomembni viri VF EMS so RTV oddajni sistemi. Največje izmerjene vrednosti na območjih, ki so dostopne javnosti, so praviloma nižje od 0,01 wata na kvadratni meter. V bližini ograj zelo močnih oddajnikov se lahko zgodi, da je v posameznih primerih presežena mejna vrednost.

Študija za novo digitalno televizijo(DVB-T) je ugotovila jakosti EMS, ki niso presegle 0.04 wata na kvadratni meter, najnižje pa so znašale eno milioninko vata na kvadratni meter. To je podobno kot pri gostotah moči starejših analognih TV oddajnih sistemov, ker pa digitalni sistemi zatevajo več oddajnikov, lahko pričakujemo večje nivoje izpostavljenosti.

Drugi viri izpostavljenosti VF EMS z dolgim dosegom obsegajo civilne in vojaške radarske sisteme, privatne mobilne radijske sisteme ali nove tehnologije, kot so digitalni avdio sistemi in WiMAX.

 

Na vrh

4.4. Kako se VF sevanja uporabljajo v medicini?

Zdravniki uporabljajo VF EMS za segrevanje telesnega tkiva, kar lahko ublaži bolečino ali, pri višjih temperaturah, ubija rakave celice. Ker je namen doseči biološki učinek, pacientova izpostavljenost VF sevanjem pogosto precej presega priporočene mejne vrednosti za prebivalstvo. Potrebno pa je poskrbeti, da izpostaveljnost medicinskega osebja ne preseže smernic za izpostavljenost zaposlenih.  

Druga pogosta aplikacija VF sevanj v medicini je slikanje z magnetno resonaco (MR), ki prav tako uporablja zelo močna statična magnetna polja. MR zagotavlja tridimenzionalne posnetke notranjih telesnih struktur, kot so primer možgani

Na vrh