• 3.1 Kateri so glavni viri nizkofrekvenčnih EMS ?
• 3.2 Kakšna je izpostavljenost nizkofrekvenčnim EMS ?

Da lahko elektrika iz elektrarne prispe v naše domove, je potreben celoten elektroenergetski sistem, ki je sestavljen iz nizko-, srednje- in visokonapetostnih vodov; povezan je s transformatorji. Naprave za prenos, distribucijo, ožičenje v domovih ter električne naprave so viri nizkofrekvenčnih EMS v našem okolju. V stavbah v bližini daljnovodov vrednost tega ozadja znaša do okrog 0,2 μT. Poleg daljnovodov in gospodinjskih naprav so pomembni viri EMS nizkih frekvenc še elektrarne in transformatorji, varilne naprave, medicinske naprave, naprave proti kraji, indukcijske plošče in železniški transportni sistemi.

Visoke napetosti se uporabljajo za prenos in distribucijo električne energije, razmeroma nizke napetosti pa v gospodinjstvih. Napetosti, ki nastajajo ob napravah za prenos električne energije, se skoraj ne spreminjajo, tokovi po visokonapetostnih vodih pa so odvisni od porabe energije in ta se s časom zelo spreminja.

Polja ekstremno nizkih frekvenc imajo električno in magnetno komponento:

• Električno polje je sila, ki nastane zaradi privlačnosti in odbijanja električnih nabojev (vzrok električnega toka). Merimo ga v voltih na meter (V/m).
• Magnetno polje je sila, ki nastane kot posledica gibanja nabojev (električni tok). Njegovo jakost (intenzivnost) običajno merimo v enoti tesla (T).Generirano električno in magnetno polje imata enaki frekvenci kot napetost in tok, ki ga povzročata, to je 50Hz ali 60Hz (predvsem v ZDA).

Jakost električnega in magnetnega polja se z oddaljenostjo od vira zmanjšuje.

Električna polja so najmočnejša v neposredni bližini visokonapetostnih daljnovodov (do 5 kV/m in v nekaterih primerih tudi več), magnetna polja pa so najvišja v neposredni bližini gospodinjskih naprav (sušilnik za lese) in naprav za varjenje (do nekaj mT).

Prebivalstvo je lahko izpostavljeno ekstremno nizkim frekvencam različnih virov EMS, ki delujejo v našem okolju.

Mednje sodijo tudi daljnovodi in transformatorske postaje. Če se približamo visokonapetostnemu daljnovodu, znaša izpostavljenost električnemu polju neposredno pod njim med 2 in 5 kV/m, izpostavljenost magnetnemu polju pa je nižja od 50 µT. Jakost električnega in magnetnega polja se z oddaljenostjo od daljnovoda hitro zmanjšuje.

Nizkonapetostni daljnovodi predstavljajo precej nižjo izpostavljenost (100-400 V/m in 0.5-3 µT), podzemni kabli pa praktično nobene. Elektrarne in razdelilne transformatorske postaje (RTP) javnosti večinoma niso dostopne, zato ne veljajo za vir, ki bi mu bila izpostavljena širša javnost.

Nivoji izpostavljenosti na področjih, ki so dostopna javnosti, so precej nižji od mejnih vrednosti, ki jih določa Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP). Te mejne vrednosti so usmerjene v varstvo pred znanimi škodljivimi vplivi na zdravje. V gospodinjstvih so najmočnejši vir magnetnih polj gospodinjske naprave, ki vsebujejo motor, transformatorje in grelce. Polja se z oddaljenostjo od vira hitro zmanjšujejo. Tako je na primer magnetno polje v bližini sesalnika 200-krat nižje v oddaljenosti enega metra kot na oddaljenosti 5 cm (do 40 µT).

Podatki o sevalnih obremenitvah kot posledici izpostavljenosti določenemu viru so dostopni in jih uporabljamo pri presoji ustreznosti mejnim vrednostim. Ne vemo pa veliko o izpostavljenosti posameznikov EMS, kar so podatki odločilnega pomena za presojo vplivov na zdravje. To vedenje bi bilo mogoče izboljšati z boljšo uporabo metod, kot so merilniki osebne izpostavljenosti. To so naprave, ki si jih posamezniki nadenejo in nosijo s seboj, izmerijo pa izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem v določenem časovnem obdobju. Poleg tega je pomembno tudi to, da se upošteva izpostavljenost zaradi različnih virov in ne le enega. Če želimo oceniti skladnost z mejnimi vrednostmi, moramo izmeriti maksimalno možno izpostavljenost v bližini naprave. Vendar pa je ta pogosto desetkrat, stokrat ali celo tisočkrat višja od povprečne individualne izpostavljenosti oseb. Do presežka lahko prihaja tudi pri osebah, ki ne živijo in delajo v neposredni bližini virov. Celo pri monterju, ki instalira in popravlja daljnovode, je lahko povprečna izpostavljenost za 10-krat nižja od maksimalne. Med prebivalstvom so pričakovane izpostavljenosti sto ali tisočkrat nižje.

Delavci v elektroindustriji so lahko pri delu izpostavljeni visokim sevalnim obremenitvam. Polja ekstremno nizkih frekvenc dosegajo ali presegajo priporočene mejne vrednosti za delavce (Direktiva 2004/40/EC). Na nekaterih območjih v elektrarni ali stikališčih so potrebni ustrezni varnostni ukrepi. EMS nizkih frekvenc (ter srednje frekvence) nastajajo tudi pri indukcijskih pečeh in napravah za varjenje. Treba je nadzorovati izpostavljenost delavcev pri teh napravah. Pri nekaterih varilnih napravah jakosti magnetnega polja lahko narastejo celo na nekaj mT.

Nekatere medicinske naprave za svoje delovanje potrebujejo EMS ekstremno nizkih frekvenc: stimulator rasti kosti, naprave za spodbujanje možganske aktivnosti ali zdravljenje nekaterih bolezni, zdravljenje ran in protibolečinska terapija. EMS ekstremno nizkih frekvenc se lahko uporabljajo tudi za odkrivanje raka z bioimpedančnimi meritvami, kar je neinvazivna diagnostična metoda.