Elektromagnetna sevanja

Z razvojem znanosti in tehnologije se človekov način življenja ter s tem okolje temeljito spreminjata. Različni viri navajajo, da v EU mobilni telefon uporablja prek 90% prebivalstva. Analitiki tudi navajajo, da bo že prihodnje leto mobilni telefon uporabljal skoraj vsak Evropejec. Ta bliskovit tehnološki napredek in razvoj informacijske družbe dostikrat spremljata nezaupanje ter skrb javnosti glede možnih vplivov na človeka in okolje. Strah pred sevanjem, nezaupanje v institucije, predvsem pa slaba informiranost ter zavajanje javnosti s strani nekaterih političnih in ekološko usmerjenih interesnih skupin pa botrujejo odklonilnim stališčem do novih tehnologij ter pridobitev informacijske družbe, ki so povezane z elektromagnetnimi sevanji (v nadaljevanju EMS).

Znanstveno je potrjeno, da EMS v človekovem telesu lahko povzročajo nastanek polj ter tokov in, če so dovolj močna, v odvisnosti od jakosti in frekvenčnega območja, vrsto učinkov, na primer segrevanje notranjosti telesa in stimulacijo tkiv. Pri tem predstavljajo otroci in nosečnice potencialno še posebno izpostavljeni ciljni skupini, o katerih pa je opravljenih le malo raziskav. Zato ostaja odprto vprašanje, ali lahko sevanja zaradi uporabe določenih naprav (mobilni telefoni in bazne postaje, TETRA, DVB-T, radarji, …) predstavljajo povečano tveganje za pojav določenih vrst raka, sprememb v obnašanju, izgube spomina, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni ter številnih drugih bolezni.

Razhajanja rezultatov znanstvenih raziskav povečujejo strahove in odpore javnosti do teh tehnologij, ki so povezane z EMS. Če namreč niti strokovnjaki niso enakega mnenja o (ne)škodljivosti novih virov, ga je - tako najbrž menijo ljudje - bolje zavrniti. Če je poseg še vsiljen od "zunaj", na primer če ga vsili država ali kako podjetje, če so se podobnega v drugem okolju uspešno rešili, je razumljivo, da mu tudi na obravnavanem območju ne bodo ploskali. Celo tisti, za katere bi bil morda sprejemljiv, mu bodo zaradi pritiska okolja nasprotovali. "Visoka temperatura" zmanjšuje možnosti za argumentirano dogovarjanje, saj prevladujejo čustva, ki jih taki ali drugačni argumenti ne dosežejo. Nihče pač noče imeti možne nevarnosti na svojem dvorišču. Dokler ljudje ne bodo menili, da je nadzor nad dogajanjem tudi v njihovih rokah, se bo tako stanje nadaljevalo. Lahko pa pride tudi do t. i. naučene nemoči (mnenja, da je vsako početje jalovo, in vdanosti v usodo) z vsemi njenimi škodljivimi posledicami.

Učinkovito komuniciranje ter sporazumevanje v zvezi z nevarnostjo (dejansko ali namišljeno) je odvisno od veljavnega modela odzivov javnosti na obvestila. V tem trenutku se je v obravnavanem območju v veliki meri uveljavil – upravičeno ali ne – katastrofični pogled na zadevo. Odgovori posameznih intervjuvancev  (v časopisju, na TV) pri nas kažejo, da mnogi EMS zaznavajo kot zelo hudo grožnjo; tako razumevanje je potencirano še z neustreznim (sicer v okviru predpisov) odnosom do njih. Zavedati se moramo, da na osnovi svojih predstav ljudje nevarnost tudi presojajo in se o njej oz. v zvezi z njo odločajo. Ker si prizadeti prebivalci ne predstavljajo celotne zadeve na enak način kot investitor in strokovnjaki, nastajajo še dodatni nesporazumi. Vse močnejša in čustveno nabita stališča pa postajajo vse bolj odporna za prepričevanje.

Ne glede na resnično nevarnost so ljudje v splošnem prepričani, da so ogroženi. To dokazuje tudi raziskava Eurobarometra o zaznavanju tveganja zaradi EMS v vseh državah članicah EU, ki je ugotovila, je da skoraj 50% vprašanih precej zaskrbljenih glede možnih negativnih vplivov EMS na zdravje. 

Nekatere ključne mednarodne organizacije (npr. Svetovna zdravstvena organizacija - WHO, Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP)Evropska komisija, Evropski parlament) so se z vso skrbnostjo odzvale na zaskrbljenost javnosti, ki so jo zbudila nekatera poročila v zvezi z morebitnimi učinki na zdravje zaradi izpostavljenosti EMS.

WHO je zasnovala mednarodni projekt o EMS, katerega namen je obravnava vpliva izpostavljenosti statičnim in izmeničnim električnim in magnetnim poljem v frekvenčnem območju 0 – 300 GHz na človekovo zdravje in okolje. Končna cilja projekta sta zagotavljanje strokovno trdnih nasvetov vladam, pristojnim organizacijam posameznih držav ter najširši javnosti v zvezi z obravnavo problematike EMS ter priprava ocen tveganja, ki bodo omogočile mednarodni konsenz o smernicah za izpostavljenost. 

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel resolucijo o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z EMS, v kateri med drugim poziva Evropsko Komisijo in posamezne države članice, da si kot odziv na zaskrbljenost javnosti v številnih državah članicah v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi (predvsem nacionalni strokovnjaki s področja EMS) prizadevajo za izboljšanje razpoložljivosti in dostopnosti najnovejših informacij na področju novih tehnologij in morebitnih zdravstvenih tveganj, ki bodo razumljive laikom. 

Za razmere v Sloveniji je značilno vse večje zavedanje obremenitev okolja in ljudi z različnimi dejanskimi ali navideznimi nevarnostmi. Ljudje se vse bolj otepajo tistega, kar se jim zdi nevarno, škodljivo ali nepotrebno. Kot posledica takšnega razmišljanja izgradnja novih omrežij mobilne telefonije, Wi-Fi omrežij,  daljnovodov, radarjev, … pogosto povzroči občutna nasprotovanja javnosti. Predvsem to velja za ruralna območja, kjer je objektivnih informacij malo, obenem pa vaščani manj uporabljajo nove tehnologije (mobilna telefonija, internet, širokopasovni dostop, …). Zaradi negativnega prizvoka določenih novih tehnologij to povzroča še dodaten odpor do njene uporabe. Zaradi upočasnitve ali celo zaustavitve gradenj/investicij v razvoj tehnologij, ki so povezane s problematiko EMS to lahko povzroči veliko škodo investitorjem (država, zasebni sektor). Slabost sedanjega stanje je tudi pasivni način komuniciranja z javnostmi. Zaradi pasivne oskrbe z informacijami (to je, omejeno zgolj na to, da so informacije na razpolago, od ljudi pa je odvisno ali se bodo z njimi oskrbeli ali ne) so potencialno zaskrbljeni ljudje prepozno obveščeni oz. obveščeni delno in na neustrezen način. Posledično so navzkrižja potem skoraj nujna.

Stališča ljudi do posegov so v veliki meri odvisna tudi od njihovih interesov. Tam, kjer jim niso očitni in poseg prepoznajo zgolj kot škodljivega, bodo odklonilna. Kot je vidno iz literature, nobeno sevanje ni povsem nedolžno, toda nihče se (vsaj za zdaj) ne bo odpovedal televiziji, radiu, elektriki itd. Tudi zato ne, ker so te nevarnosti razmeroma nejasne in ne dovolj znane. Ti dve značilnosti pojava lahko pač delujeta v obe smeri, saj omogočata tako ali drugačno razlago. Prizadeti lahko izberejo tisto, ki jim bolj ustreza.

Ključen problem je pomanjkanje kredibilnih in strokovno utemeljenih informacij, ki bi bile dostopne najširši javnosti v materinem jeziku brez omejitev - še posebno v obliki e-vsebin in e-storitev. Vsebine same bi morale biti preproste in nedvoumne, saj imajo drugače ljudje težave pri presojanju. Še posebej je opazno pomanjkanje ciljno orientiranih vsebin, ki bi bile namenjene določenim specifičnim skupinam (otroci in mladostniki, starši, poklicno izpostavljeni, upravni delavci v lokalnih skupnostih in upravnih enotah…). Pomembna je verodostojnost vira obvestil. Le-ta je v veliki meri odvisna od prejšnjih izkušenj z njim, kompetentnosti, objektivnosti, korektnosti, doslednosti v očeh javnosti in morebiti znano dobrih namer. Pri tem lahko pozitivno vlogo odigrajo neodvisne strokovne institucije, ki so nepristranska in strokovno vrhunsko usposobljene, kar nedvomno velja za člane konzorcija tega projekta.

V EU se organizacije in posamezniki v razprave o tveganjih vključujejo z različno predanostjo rešitvi problematike. To zlahka dokažemo s primerjavo zakonsko določenih mejnih vrednosti sevalnih obremenitev, obnašanja operaterjev, vladnih in nevladnih organizacij in agencij, odziva javnosti ter števila konkretnih ukrepov za rešitev problematike. Povečano število organiziranih skupin zaskrbljenih ljudi, povečanje števila sodnih procesov ter vse večja prisotnost problematike v medijih pa nakazujejo, da govorimo o problematiki evropske oz. globalne razsežnosti, ki pa v velikem številu držav še ni postala pomembna javna tema. Da bi bila zmeda še večja, pa nastalo situacijo izkoriščajo različne interesne skupine prebivalstva, medijev, operaterjev, izdelovalcev opreme in »kvazi« znanstvenikov, ki se z uporabo različnih argumentov borijo za javno podporo svojim interesom ter hkrati izkoriščajo priložnost za predstavitev svojih vrednot, prepričanj in potreb po zaščiti.

Opazen je primanjkljaj celovitega in večplastnega pristopa k tej problematiki ter spodbujanja konstruktivnosti v odnosih vseh aktivno vpletenih pri iskanju odgovorov in rešitev. Namesto sedanjega individualističnega ocenjevanja ali je nekaj varno ali ne, se skrivnost rešitve skriva v medsebojnem zaupanju, ki ga je mogoče zgraditi preko sprejemanja jasnih pravil varne rabe novih tehnologij, uvrščanja virov EMS v prostor ter objektivnega in strokovno podprtega informiranja vseh zainteresiranih.

 


Operacija, ki jo sofinancira EU

Vsebine v ovkiru sklopa Elektromagnetna sevanja so delno sofinancirana s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (Direktorat za informacijsko družbo) ter Evropske unije-Evropski sklad za regionalni razvoj.