Kakšni so škodljivi vplivi UV sevanja?

UV-B sevanje povzroča porjavelost ter sončne opekline, UV-A sevanje, ki ima daljšo valovno dolžino in prodira v globlje plasti kože, pa je odgovorno za pospešeno staranje kože in negativno vpliva na imunski sistem. Obe vrsti UV sevanja povečujeta tveganje za razvoj malignega melanoma, (t.i. pigmentni ali črni kožni rak), običajnega epitelijskega (nemelanomskega) kožnega raka in nekaterih njegovih predstopenj (npr. aktinične keratoze).

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v svetu letno odkrijejo okoli 132.000 primerov malignih melanomov, najnevarnejše vrste kožnega raka, ter več kot dva milijona drugih vrst kožnega raka. Kožni rak predstavlja eno tretjino vseh primerov raka, ki jih diagnosticirajo v svetu. Večinoma je posledica čezmerne izpostavljenosti UV sevanju.

UV sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oz. sončno UV sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki.

Ali je učinek umetnega sončenja v solariju enak učinku sončne svetlobe?

Naravno UV sevanje, ki doseže Zemljino površje, je sestavljeno iz približno 95% UV-A in 5% UV-B sevanja. Solariji uporabljajo različne žarnice, nekatere oddajajo več, druge manj UV-B sevanja. V preteklosti je bil trend usmerjen k zniževanju UV-B in povečevanju UV-A sevanja, saj je prevladovalo mnenje, da UV-B povečuje nevarnost za opekline in možnost nastanka kožnega raka. UV sevanje obeh območij je bilo pozneje opredeljeno kot kancerogeno za ljudi. Zato se večina proizvajalcev solarijev vrača na takšno razmerje UV-A in UV-B sevanja, ki naj bi bilo čim bolj podobno naravnemu sevanju sonca.

Kako porjavimo?

Naša koža se pred škodljivimi učinki UV sevanja brani s tvorbo kožnega pigmenta melanina, zaradi česar po izpostavljanju soncu porjavimo. Z namernim izpostavljanjem soncu (sončenje), pa tudi ob nenamernem izpostavljanju UV sevanju prihaja do poškodb v celicah osnovne plasti vrhnjice, ki se delijo. Ta plast je ključna za obnavljanje kože. Hkrati se kot odgovor na UV stimulacijo pigmentnih celic, t.i. melanocitov, v osnovni plasti vrhnjice kože poveča tudi tvorba melanina, ki se odlaga v epitelijskih celicah vrhnjice. Ob preraščanju epitelijskih plasti z več melanina koža potemni. Temno obarvan melanin v epitelijskih celicah absorbira UV sevanje in celice vsaj delno varuje pred dodatnimi poškodbami. Porjavelost kože se razvije postopno, saj je potreben čas, da se ustvari melanin in v procesu obnavljanja vrhnjice to prerastejo temneje obarvane plasti. Porjavelost kože torej pomeni, da je v koži že prišlo do škodljivih sprememb, te pa se z leti kopičijo in se lahko šele mnogo pozneje izrazijo v obliki bolezenskih sprememb kože.

Ali je v solariju pridobljena porjavelost varna?

Varne porjavelosti ni, ker je vsaka porjavelost kože, pridobljena bodisi z izpostavljanjem soncu ali umetnim virom UV sevanja, izraz poškodbe kože. Prvotna domneva, da je sevanje UV-A “varna” oblika UV sevanja, ne drži, saj to sevanje z delovanjem na vrhnjico in globlje ležečo usnjico povzroča t.i. fotostaranje kože ter igra vlogo tudi pri razvoju kožnega raka. Porjavelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in poveča možnost razvoja kožnega raka v poznejših letih.

Ali lahko umetno sončenje v solarijih povzroča kožnega raka?

Da. Solariji so za namen pridobivanja porjavelosti na voljo šele zadnjih dvajset let, zaradi dolge latentne dobe kožnega raka in poškodb oči pa se negativni vplivi na zdravje pogosto pojavijo šele čez daljši čas.  Najnovejše raziskave kažejo na jasno povezavo med izpostavljanjem UV sevanju v solarijih in malignim melanomom ter nekaterimi nemelanomskimi vrstami kožnega raka (npr. bazalnocelični karcinom). Zato je Strokovni odbor Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC), ki deluje v okviru  Svetovne zdravstvene organizacije (WHO),  julija 2009 uvrstil naprave za umetno sončenje v 1. skupino kancerogenih snovi za ljudi, skupaj z azbestom, tobakom in ionizirnimi sevanji. Kombinirana analiza epidemioloških raziskav je pokazala, da je pri ljudeh, ki so pred svojim tridesetim letom začeli redno uporabljati solarij, pojav melanoma povečan za 75 %.

Kaj je maligni melanom?

Maligni melanom (melanom) je najnevarnejša vrsta kožnega raka. Vznikne lahko v normalni koži, lahko pa se razvije v že obstoječem kožnem znamenju. Že pri majhni debelini lahko zaseva v različne notranje organe, zato je smrtnost zaradi melanoma pri razširjeni bolezni velika.

Nevarnost razvoja melanoma je večja tako po dolgotrajnem nezaščitenem kot tudi po kratkotrajnem intenzivnem izpostavljanju soncu, še posebej pri ljudeh s svetlo poltjo. Čeprav mehanizmov nastanka malignega melanoma še ne razumemo v celoti, pa večino njegovih oblik povezujemo z občasnim intenzivnim izpostavljanjem UV sevanju. Zanimivo je, da so najnevarnejše nodularne oblike melanoma (vozlasta rast tumorja) najpogostejše na predelih telesa, ki so redko izpostavljeni soncu. Uporabniki solarijev so izpostavljeni občasnim visokim nivojem sevanj UV-A in UV-B –  kar lahko predstavlja idealne okoliščine za razvoj melanoma  in drugih vrst kožnega raka.

Obarvanost kože, ki je temnejša od naravne polti, je namreč povezana s poškodbami DNK v melanocitih. Pri osebah svetle polti že izpostavljanje UV sevanju in razvoj blage porjavelosti povzroči nastanek številnih poškodb. Pri svetlopoltih osebah zato redna uporaba solarijev lahko močno poveča možnost razvoja kožnega raka.

Kakšne so nevarnosti izpostavljanja UV sevanju?

Kožni rak

• Izpostavljenost UV sevanju, bodisi naravnemu v obliki sončne svetlobe ali UV sevanju iz umetnih virov (solariji), je dejavnik tveganja za pojav različnih vrst kožnega raka. UV-B (280-315 nm) sevanje že nekaj časa velja za kancerogeno, vedno več pa je dokazov o tem, da tudi daljše valovne dolžine, značilne za UV-A (315-400 nm), ki se uporabljajo v solarijih in prodrejo globlje v kožo, prispevajo k pojavu raka.
• Dodatno izpostavljanje UV sevanju v solarijih pospešuje škodljive posledice splošne izpostavljenosti UV sevanju. Nikakršnega dokaza ni, da bi bila izpostavljenost UV sevanju v solarijih manj škodljiva kot izpostavljenost UV sevanju sonca. Pri svetlopoltih uporabnikih, ki so se pred soncem sicer zaščitili, so že po nekajletni redni uporabi solarijev odkrili predrakave spremembe, npr. aktinične keratoze in Bownovo bolezen.

Pospešeno staranje kože, poškodbe oči in drugi škodljivi vplivi na zdravje

• Vsako izpostavljanje UV sevanju, ne glede na vir, ima lahko za posledico strukturne poškodbe kože. Kratkoročno so te lahko posledica opeklin in posledičnega razvoja nepravilne obarvanosti kože, dolgoročno pa se kažejo kot pospešeno staranje kože na predelih, ki so soncu kronično izpostavljeni, t.i. fotostaranje. Fotostaranje kot posledica sprememb in propadanja vlaken kolagena v koži zaradi UV sevanja, se izraža kot gubanje , izguba elastičnosti  in stanjšanje kože, pomnožitev drobnih žil ter stopnjevanje lisavosti kože.
• Med škodljive učinke UV sevanja na oči spadajo zlasti katarakta ter vnetje oči, kot je fotokeratitis in fotokonjunktivitis.
• Čezmerna izpostavljenost UV sevanju negativno vpliva tudi na imunski sistem, kar lahko povzroči večje tveganje za razvoj fotodermatoz (npr. porfirije, lupus) ter poslabšanje nekaterih kožnih bolezni (npr. akne, rosacea, melasma).

Občutljivost kože

• Glede na občutljivost na sončno svetlobo oziroma dovzetnost za sončne opekline razvrščamo kožo pri beli rasi na štiri (I – IV) fototipe. Ljudje s svetlejšim tipom kože težje porjavijo in sonce jih hitreje opeče. Osebe s tipom I imajo najsvetlejšo polt, ki tudi po večkratnemu izpostavljanju UV sevanju v solariju ali soncu ne bo porjavela. Namesto tega praviloma utrpijo opekline. A ravno ljudje s svetlejšo poltjo pogosteje uporabljajo solarije.
• Prepoznava svojega tipa kože kot neprimernega za solarij pogosto temelji bodisi na samodiagnozi ali, kar je najslabše, na slabih izkušnjah zaradi opeklin. Zato je osebje v solariju potrebno ozavestiti o potrebi pravilnega ugotavljanja fototipa kože in opozarjanja na negativne vplive UV sevanja. Najbolje je, da se uporabnik o individualno pričakovanem tveganju ob uporabi solarija in glede svojega fototipa kože posvetuje z zdravnikom. Čeprav je pri tipih kože II in več sončenje manj škodljivo, pa izpostavljenost UV sevanju vseeno vodi do poškodb kože.

Nevarnosti, povezane z izpostavljenostjo otrok UV sevanju

• Zaradi velike izpostavljenosti UV sevanju v otroštvu in glede na število sončnih opeklin zaradi UV sevanja se povečuje tveganje za pojav melanoma v poznejšem življenju. Zato je potrebno posebno pozornost posvetiti preprečevanju uporabe solarijev pri mladini do 18. leta starosti.

Ali se lahko obvarujem sončnih opeklin, če pred odhodom na počitnice obiskujem solarij?

Raziskave med uporabniki solarijev so pokazale, da jih 40 odstotkov verjame, da se bodo na počitnicah izognili opeklinam, če bodo pred tem pridobili nekaj podlage. Čeprav je porjavelost namenjena obrambi pred nadaljnjimi poškodbami zaradi UV sevanja, pa sama predstavlja zelo malo dodatne zaščite. Dejstvo je, da temna porjavelost svetle kože predstavlja le nizek varovalni faktor med 2 in 4. Še bolj pomembno pa je, da porjavelost ne pomeni zaščite pred dolgoročnimi negativnimi posledicami UV sevanja, kot je kožni rak.

UV-B sevanje dodatno stimulira k večji odebelitvi vrhnjice, kar omogoča nekoliko več zaščite pri nadaljnjem izpostavljanju UV sevanju. Zato porjavelost pridobljena v solariju pomeni slabšo zaščito v primerjavi s porjavelostjo, ki jo pridobimo pri izpostavljanju soncu.